Dve let’ in pol sva midva se ljubila,
dve let’ in pol sva midva srečna bla.
al’ božja roka naju je ločila,
sam bog ve, al’ se kdaj še vidiva.
Oj le enkrat še v svojem bi življenju
jaz rada vid’la svojga ljubega,
za njega dala rada bi življenje,
prelila zanj’ga svojo srčno kri.
Oj lipica, kjer v senci sva sedela,
drug drugemu, na prsih sva slonela,
sva slišala škrjančke žvrgoleti,
sva slišala pastirčke vriskati.
Komentarji